- liják
- liják m, lijavec m (-vc-) Platzregen m, (Regen-)Guss m
Čeština-německý slovník.
liják
Schlagen Sie auch in anderen Wörterbüchern nach:
liják — a m (á) 1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino: z lijakom doliti vina v steklenico; pločevinast, steklen lijak; grlo lijaka ∙ ekspr. ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lisica — lìsica ž DEFINICIJA 1. zool. a. grabežljiva zvijer (Vulpes vulpes) iz porodice pasa, crvenkastosmeđe dlake i bujnoga repa (u basnama oličenje lukavosti) b. morski pas izdužena repa (Alopecias vulpes) 2. meton. prerađeno krzno lisice [polarna… … Hrvatski jezični portal
eksplozíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na eksplozijo: eksplozijski pritisk; eksplozijska temperatura / oddaljenost od eksplozijskega centra; eksplozijski lijak odprtina, nastala ob eksploziji ♦ strojn. eksplozijski motor motor z notranjim zgorevanjem, pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izliválnik — in zliválnik a m (ȃ) knjiž. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode; lijak: zliti vodo v izlivalnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lákomnica — e ž (á) 1. ekspr. lakomna ženska: oderuška lakomnica 2. nar. lijak (za vlivanje vina v sod) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
líj — a m (ȋ) knjiž. lijak: stekleni liji / dno mogočnega apnenčastega lija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
líjec — jca m (ȋ) redko lijak: z lijcem vlivati v steklenico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odmašíti — ím dov., odmášil (ȋ í) narediti, da kaj preneha biti zamašeno: odmašiti luknje, špranje / odmašiti cev, lijak; zdaj je dobro slišal, kot da bi se mu odmašila ušesa / odmašiti steklenico odmašèn êna o: čutaro je pustil kar odmašeno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polnílen — lna o [ou̯] prid. (ȋ) nanašajoč se na polnjenje: polnilna doba / polnilni material za blazine / polnilni prostor / polnilni stroj za konzerve, mleko; polnilna cev ∙ knjiž., redko polnilno pero nalivno pero ♦ elektr. polnilni tok enosmerni tok,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požirálnik — a [u̯n tudi ln] m (ȃ) 1. cevast organ, ki poteka, vodi od žrela do želodca: poškodbe požiralnika; požiralnik in sapnik 2. odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: vhod v požiralnik; jame in požiralniki ♦ geogr. luknja v skali, v katero se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
visokotónski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na visoke tone: visokotonsko glasbilo ♦ rad. visokotonski lijak visokotonski zvočnik z lijakastim nastavkom; visokotonski zvočnik manjši zvočnik za predvajanje zvokovnih signalov s frekvenco nad 1.000 hertzov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
